Vitamin D Kolagen Vitamin C Omega-3 Magnezij CBD B kompleks Železo Kalcij

 

Od A do Ž o vitaminu D

»SONČNI VITAMIN«

Pisalo se je leto 1650, ko so znanstveniki Univerze v Cambridgeu spisali traktat o rahitisu, da bi ljudi seznanili s to boleznijo. O zdravljenju niso pisali veliko, kot vzroke pa so navedli nezadovoljivo prehrano, slabe higienske razmere in onesnaženost zraka, še posebej zato, ker je bila večina obolelih iz nižjega sloja prebivalstva. Ti so bivali v temnih kleteh, prenaseljenih predelih in ozkih uličicah. Uganko je rešilo naključje ob poskusu na podganah. Znanstveniki so namreč ugotovili, da so živali nenadoma opravile z rahitisom, potem ko so spale na žaganju, ki je nekaj časa ležalo na soncu. Snov, ki je podgane obvarovala pred rahitisom, so poimenovali vitamin D.

ZGRADBA IN DELOVANJE

Vitamin D oziroma tako imenovani »sončni vitamin« se močno razlikuje od ostalih vitaminov v našem telesu, saj pravzaprav spada med hormone in deluje kot prenašalec v našem metabolizmu. Tako potencialno vpliva na vse – od telesne teže do pravilnega delovanja organov. Je edini vitamin, ki ga naše telo proizvede samo, saj se tvori v koži pod vplivom sončnih žarkov. Nahaja se v dveh oblikah, kot vitamin D2, ki ga ustvarjajo nekatere rastline (gobe), in vitamin D3, skrit v živilih živalskega izvora. Veliko znanstvenih študij dokazuje superiornost oblike D3, saj deluje dlje časa in je do 4-krat močnejša kot oblika D2.

NALOGE

Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in fosfatov ter je nujno potreben za normalno rast in mineralizacijo kosti in zob. Poleg tega prispeva tudi k delovanju mišic, ima pomembno vlogo pri delitvi celic in zmanjšuje nastanek avtoimunih bolezni, kot so artritis, multipla skleroza in sladkorna bolezen. V zadnjem času se krepijo tudi dokazi, da ima vitamin D pomembno vlogo pri regulaciji imunskega sistema in preprečevanju kroničnih nalezljivih bolezni, kot so multipla skleroza, sladkorna bolezen tipa I in revmatoidni artritis. V preventivne namene oz. kot podpora pri zdravljenju se uporablja tudi v boju s koronavirusom, saj ravno pomanjkanje vitamina D vpliva na večjo izraženost receptorja, na katerega se veže koronavirus.

Potreba organizma po vitaminih se skozi različna življenjska obdobja spreminja, največja pa je v obdobju rasti, staranja in ob pojavu nekaterih bolezni. Posebej občutljivi za pomanjkanje vitamina D so novorojenčki, kar predstavlja tveganje za zaostanek v rasti in deformacijo okostja (zlasti dolgih kosti) oziroma rahitisa. Zato so dojenčkom ob rojstvu predpisane kapljice, obogatene z vitaminom D, saj slednjega z materinim mlekom ne dobijo v zadostnih količinah.

Pomanjkanje vitamina D pa ni prisotno samo pri dojenčkih. Postalo je globalni zdravstveni problem, saj prizadane ljudi vseh starosti, ne glede na državo in celino. Pojavlja se predvsem kot posledica premajhne izpostavljenosti soncu zaradi samega območja, kjer živimo, pa tudi sodobnega življenjskega sloga, ki nas sili k delu in življenju v zaprtih prostorih.

 

KAKO VEMO, DA NAM PRIMANKUJE VITAMINA D?

Dokler je pomanjkanje vitamina D zmerno, se to kaže kot kronična utrujenost, slabša odpornost in v obliki kroničnih bolečin v mišicah, lahko pa povzroči tudi depresijo, tesnobo, razdražljivost, debelost oziroma nezmožnost hujšanja, vnetje in oslabljen imunski sistem. Pri nosečnicah je pomanjkanje povezano s povečanim tveganjem za pojav povišanega krvnega tlaka, pojavom beljakovin v urinu in nosečniške sladkorne bolezni, pri starejših pa lahko pride do zmanjšanja mineralne kostne gostote, pogostejši pa so tudi padci in obolevanje za rakom.

KOLIKO SONCA JE DOVOLJ?

V zmerno toplem pasu, kjer se nahaja tudi Slovenija, je sonce za nastanek vitamina D dovolj »močno« le v času od aprila do septembra, največ med 10. in 16. uro, ko svetloba skozi atmosfero potuje navpično. Za preskrbljenost z vitaminom D v tem času zadostuje 15-minutna izpostavljenost kože brez kreme z zaščitnim faktorjem. Problem nastane v zimskem času, ko žarki skozi atmosfero prihajajo pod ostrim kotom in ne zmorejo sprožiti tvorbe vitamina D v koži, zato je priporočljivo, da vsaj med jesenjo in pomladjo skrbimo za dodaten vnos vitamina v telo.  

VITAMIN D V PREHRANI

Vitamina D sicer ne dobimo samo z izpostavljenostjo sončnim žarkom, temveč tudi s prehrano, še posebej z živili živalskega izvora bogatimi z maščobo, kot so ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki. Vendar je tudi v tem primeru količina vitamina D premajhna, da bi zadostila dnevnim potrebam (odrasla oseba bi morala za dosego priporočenega dnevnega vnosa vsak dan pojesti 115 jajc ali več kot 6 kg jeter in 10 kg tunine, kar je seveda nemogoče). Tu pa na pomoč pridejo prehranska dopolnila.

PREHRANSKA DOPOLNILA

Vitamin D lahko kupimo v obliki tablet, razpršil ali kapljic. Zelo priljubljena je kapljična oblika, prednost takšnega prehranskega dopolnila pa je predvsem natančno odmerjanje, lažje požiranje (kar je še posebej pomembno pri starejših) in prilagoditev odmerka, saj lahko slednjega po potrebi zmanjšamo (npr. pri otrocih) ali povečamo (rizične skupine, kronični bolniki, starejši, oboleli itd.). Za nosečnice in doječe matere se svetuje, da ne pretiravajo z jemanjem večjih odmerkov vitamina D oz. ne presegajo priporočenega dnevnega vnosa. Raziskave sicer potrjujejo, da naj bi jemanje vitamina D zmanjšalo možnost zapletov med samo nosečnostjo.

 

Ker obstajajo tako naravne kot sintetične oblike vitamina D3, moramo biti pri nakupu še posebej pozorni na sestavo. Mnogi izdelki namreč vsebujejo škodljive snovi, kot so metilparahidroksibenzoat ali makrogolglicerol hidroksistearat. Te lahko povzročijo alergijske reakcije ali želodčne težave. Pri naravnih vitaminih D se najpogosteje uporablja maščoba rib ali lanolin (maščoba v ovčji volni), sodobni izdelki pa se vse bolj nagibajo k vitaminu D iz rastlinskih virov, kot je npr. jelenov lišaj.

Povzamemo lahko, da je vitamin D ključnega pomena za pravilen razvoj, rast in ohranjanje zdravja od rojstva do smrti, za otroke, mladostnike, starejše, nosečnice, doječe matere ter vse tiste, ki večino svojega dneva preživimo v zaprtih prostorih, zamoteni s tisoč in eno distrakcijo, ki nam jo nudi sodobni svet.

POGOSTA VPRAŠANJA

Ali so prehranska dopolnila nujna?

Poleti, ko je sonce močnejše in se več gibamo na prostem, dodajanje vitamina D načeloma ni potrebno, razen če sodite v skupino ljudi, za katere se svetuje dodajanje vitamina D vse leto (dojenčki in otroci, nosečnice, starejši in tisti, ki se soncu popolnoma izogibate). Poleg tega bi bilo dobro vedeti tudi, da:

  • kreme z visokim zaščitnim faktorjem zavirajo tvorbo vitamina D v našem telesu.
  • za pomanjkanjem vitamina D trpijo ljudje po vsem svetu ne glede na starost ali geografsko lego (največji delež ljudi s pomanjkanjem vitamina D živi na Bljižnem vzhodu, kjer sicer prevladuje podnebje z veliko sonca).
  • ljudje s temnejšo poltjo morajo biti za zadostno količino vitamina D UV žarkom izpostavljeni dlje kot tisti s svetlejšo kožo.

Pozimi in jeseni, ko je manj sončnih žarkov, je verjetnost, da telo proizvede dovolj vitamina D, manjša. Takrat se svetuje jemanje vitamina D v priporočenih odmerkih.

Kolikšna koncentracija je potrebna?

Prekomerni vnos vitamina D ni možen s prekomerno izpostavljenostjo soncu. V primeru dodatnega vnosa vitamina D s prehranskimi dopolnili pa je treba upoštevati najvišji dopustni dnevni vnos iz vseh prehranskih virov (običajna hrana, prehranska dopolnila, obogatena živila), ki ga je določila Evropska agencija za varno hrano (EFSA) leta 2012 in znaša 100µg vitamina D /dan za odrasle in otroke nad 11 let starosti ter 50µg /dan za otroke do 10 leta starosti.