Kaj se dogaja z možgani, ko se starajo?

Zakaj prihaja do sprememb in kako se lahko odražajo v našem vsakdanjem življenju? Možgani se s starostjo krčijo in do sprememb prihaja na skoraj vseh ravneh od molekul do morfologije. S starostjo poleg upada miselnih sposobnosti, zbranosti in slabšega delovnega spomina vse pogosteje prihaja tudi do možganskih kapi, demence in sprememb v ravni hormonov in nevrotransmiterjev (živčnih prenašalcev). Pri spreminjanju naših možganov s starostjo imajo velik vpliv predvsem genetika, nevrotransmiterji in hormoni, obstajajo tudi številni dejavniki, ki delujejo kot zaščitni dejavniki ter pripomorejo k upočasnjenim procesom staranja in pojavu neželenih sprememb.

Skozi celotno življenje so možgani organ, ki doživi več sprememb kot kateri koli drugi organ. V prvih letih življenja se intenzivno razvijajo in vsako sekundo tvorijo več kot milijon novih nevronskih povezav. Velikost možganov se pred začetkom šolanja poveča kar štirikrat in do šestega leta otrokove starosti doseže približno 90 % končne kapacitete. Med zadnjimi predeli možganov, ki se razvijajo, je področje, katerega glavni namen so načrtovanje, delovni spomin in nadzor impulzov. Po 40. letu starosti prihaja predvsem do zmanjšanja volumna za kar 5 % na desetletje, s starostjo se skrči tudi mielin, kar se odraža v počasnejših in slabših kognitivnih funkcijah. Kljub temu se spremembe ne dogajajo enakomerno v vseh delih možganov.

Najbolj razširjena kognitivna sprememba je sprememba spomina. Spomin lahko v svojih možganih razdelimo na štiri dele: epizodni spomin, semantični spomin, proceduralni in delovni spomin, kjer sta v zvezi s staranjem najpomembnejša epizodni in semantični spomin. Epizodni spomin je opredeljen kot oblika spomina, kjer so shranjene informacije o kraju, času in načinu pomnjenja informacije, in ravno ta spomin je eden izmed glavnih dejavnikov za diagnozo Alzheimerjeve bolezni. Semantični spomin je opredeljen kot spomin dejstev. To je eden izmed tistih spominov, ki se krepi do zgodnje odraslosti, vendar nato kmalu začne upadati.

Veliko vlogo pri spremembah spomina ima lahko predvsem nevrontransmiterski sistem, saj možgani s starostjo generirajo manj kemičnih prenašalcev, kar zmanjša dejavnost dopamina, acetilholina in norepinefrina. Vrednosti dopamina se zmanjšujejo kar 10 % na desetletje od zgodnje odraslosti dalje ter so povezane predvsem z zmanjšanjem kognitivne in motorične funkcije.

Kaj lahko storimo, da bi bile spremembe staranja možganov čim počasnejše in čim manj opazne? Obstaja veliko zaščitnih dejavnikov staranja možganov, eden izmed glavnih je zagotovo uravnotežena prehrana, ki jo dopolnjuje redna telesna vadba. Zelo velik vpliv ima tudi vnos alkohola v naše telo, upad sprememb lahko opazimo tudi pri povečanem kognitivnem naporu v obliki neprestanega učenja, izobraževanja, reševanja miselnih ugank in različnih treningov. Fizično zdravje je eden izmed glavnih dejavnikov zaščite naših možganov. V primeru zdravstvenih težav, kot so diabetes, visok krvni tlak in visoke vrednosti holesterola, je potrebna zdravstvena obravnava takih težav.

K zmanjšanju sprememb možganov tekom let vpliva tudi zdrava prehrana, ki v osnovi zmanjša še tveganja za številne kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja. V splošnem zdrava prehrana obsega uživanje sadja in zelenjave, čim več polnozrnatih izdelkov, ki imajo nizek glikemični indeks, zato glukoza v krvi ne niha v ekstremnih vrednostih, uživati je priporočljivo tudi čim več pustega mesa in rib. Omejiti moramo uživanje sladkorja, soli in nasičenih maščob. Zdrava prehrana pomaga ohraniti kognitivne funkcije in zmanjša tveganje za Alzheimerjevo bolezen.

Poleg fizične dejavnosti je pomembno, da skrbimo tudi za dejavnost možganov. Ukvarjanje s hobiji, ki nam zaposlijo možgane, pomembno vpliva na kognitivne funkcije. K izboljšanju kakovosti življenja in posledično delovanju možganov pripomore udejstvovanje v glasbi, plesu, družabnem življenju, prav tako lahko učenje novih veščin izboljša sposobnost razmišljanja in izboljša spomin.