Krema za sončenje je nujna tudi v oblačnem vremenu in v avtu

Daljši in toplejši poletni dnevi kar vabijo, da čim več časa preživimo na prostem. A naj bo to na dopustu ob morski obali, v hribih, ob svetovno znani turistični atrakciji ali pa na domačem dvorišču in na poti v službo: zaščita pred soncem je bistvena. Zanjo sicer v veliki meri poskrbimo z oblačili, za izpostavljene dele telesa pa moramo nujno izbrati pravo sončno kremo.

Ker smo poleti oblečeni manj, je površina kože, ki jo ob vseh opravilih na prostem izpostavljamo škodljivemu ultravijoličnemu (UV) sevanju, veliko večja kot v drugih letnih časih. Ker lahko UV žarki poškodujejo našo kožo, oči in imunski sistem, je prav, da pazimo nase. Še toliko bolj, če je naša polt svetlejša, saj nas žgoče poletno sonce v tem primeru še hitreje opeče.

Zaščita pred soncem je pomembna tudi za steklom

Sonce je najmočnejše med 11. in 13. uro, priporočljivo pa je, da se mu, kolikor je le mogoče,  izogibamo vse od 10. do 17. ure. V hribih se moč UV žarkov vsakih 300 m nadmorske višine poveča še za približno štiri odstotke, dobro pa je vedeti tudi, da nas lahko enako kot direktni poškodujejo tudi sončni žarki, ki se odbijajo od vode. Na intenzivnost sevanja vpliva tudi to, kje se nahajate - ob potovanjih bližje ekvatorju je izpostavljenost sevanju višja.

Sonce nas zlahka doseže tudi v vodi in skozi oblake, skozi katere prodre tudi do 80 odstotkov sevanja. Ena najnevarnejših poletnih utvar je prav prepričanje, da se nam v oblačnem vremenu ni treba namazati s kremo! Prav tako se na plaži ne smemo zanašati na senčnik, ki ustavi le približno polovico UV žarkov.

Če se ne moremo umakniti v primerno senco, se zaščitimo z gosto tkanimi oblačili, širšimi pokrivali in sončnimi očali, za izpostavljene dele telesa pa bo poskrbela sončna krema s primerno visokim zaščitnim faktorjem.

Kako izbrati pravo kremo za sončenje

Krema za sončenje ni zaščita, ki nam omogoča daljšo izpostavljanje soncu, temveč jo potrebujemo za dele telesa, ki jih ne moremo zaščititi drugače. Uporabljamo jo, ko se soncu ne moremo izogniti.

Sončne kreme in izdelki za nego po sončenju so pomemben del vsake domače poletne lekarne. Na izbiro je veliko število najrazličnejših izdelkov.

Sončna krema mora zagotavljati širokospektralno zaščito pred dolgovalovnimi UVA (staranje kože in alergijske reakcije) in kratkovalovnimi UVB (opekline in porjavelost) žarki. UVA žarki predstavljajo kar 99 odstotkov vseh ultravijoličnih žarkov, ki nas dosežejo. Za razliko od UVB nas UVA žarki dosežejo tudi skozi oblake, steklo, prodrejo celo skozi pol metra globine vode.

Izbira sončne kreme je v največji meri odvisna od starosti in tipa kože. S slednjim sta povezani tudi barva las in oči. Če imate denimo rdeče lase ali modre oči, ste bolj občutljivi na škodljivo sevanje kot ljudje s temnimi lasmi in rjavimi očmi. Zato je dobro, če se lahko soncu izognete in uporabljate kremo z visokim zaščitnim faktorjem. Bolj občutljiva je vaša koža, višje je tudi tveganje za nastanek kožnega raka.

Krema za sončenje za otroke je drugačna od kreme za odrasle – za otroke do pol leta starosti namreč ta ne sme vsebovati kemičnih pripravkov. Tudi sončne kreme za obraz imajo drugačno sestavo od izdelkov za telo, kar je še posebej pomembno, če je naša koža bolj občutljiva.

Priporočljivo je, da tudi sončne kreme kupujemo na mestih, kjer lahko za pomoč pri izbiri vprašamo farmacevta oziroma strokovno podkovanega prodajalca, ki nam lahko pomaga pri izbiri izdelka, ki nam bo najbolj ustrezal.

Poglejmo si, na katere dejavnike morate biti pri izbiri še posebej pozorni.

Zaščitni faktor nam pove, koliko časa nam krema za sončenje omogoča zaščito

Naša koža ima sposobnost naravne zaščite pred soncem, a ta traja le približno 10 minut oz. manj, če je naša polt svetlejša in več, če je ta temnejša. Pomembno je vedeti, da se zaščitni faktor (ZF oz. SPF)  nanaša le na zaščito pred UVB žarki, zaščita pred UVA pa je navadno precej nižja ali je sploh ni, na embalaži sončne kreme pa je navedena ločeno z oznakami UVA, PPD, UVAPF sli PA. Priporočljivo je, da zaščita pred UVa žarki dosega vsaj 1/3 zaščite pred UVB žarki.

Če čas naravne zaščite kože pomnožimo s faktorjem zaščite, ki je naveden na sončni kremi, nam dobljena številka pove, koliko minut smo zaščiteni z njeno uporabo. Če torej na normalno polt nanesemo kremo z zaščitnim faktorjem 30, to pomeni, da bi bili z njo lahko zaščiteni 300 minut oziroma 5 ur. V praksi zaščita traja manj časa, saj je zaradi potenja, plavanja in brisanja ta čas skrajšan.

Sicer je priporočljivo, da bi odrasli za aktivnosti na prostem izbrali kremo za sončenje z ZF najmanj 20, ob večji izpostavljenosti soncu pa najmanj 30. Za otroke moramo prav tako izbrati zaščitni faktor najmanj 30.

Izognimo se izdelkom z najnižjim ZF npr. do 10, saj nam ti ne omogočajo primerne zaščite, hkrati pa nam dajejo lažni občutek, da smo z nanosom kreme varni pred soncem. Na ta način lahko naredimo več škode kot koristi, saj nas bodo žarki hitro preveč pobožali.

Kemični ali mineralni filtri

Vsaka krema za sončenje vsebuje filtre z UV zaščito, ki so lahko kemični (anorganski) ali mineralni (organski). Delujejo tako, da UV žarke odbijajo ali absorbirajo.

Mineralna filtra sta titanov dioksid in cinkov oksid. Evropska zakonodaja v kremah dovoljuje le prvega, v izdelku pa ga je lahko do 25 odstotkov. Cinkov oksid se za zaščito pred svetlobo uporablja v izdelkih, kot so barvila in pudri, saj se v tem primeru v obliki nanodelcev ne absorbira v kožo. Slabost mineralnih filtrov je, da puščajo belo sled in je nanos težji, dobra plat pa je, da so izdelki bolj naravni in primerni za občutljivo kožo.

Kemična sredstva so tista, ki jih je na trgu največ, zato so zelo dostopna, njihova slabost pa je, da se koža nanje pogosto odzove z alergijami. Kemični filtri, ki najredkeje izzovejo reakcije, so cinamati in salicilati. Najdemo jih pod imeni ethylhexyl methoxycinnamate, isoamyl p-methoxycinnamate, ethylhexyl salicylate. Najbolj pogosti kemični filtri v kremah so še vedno benzofenoni, ki pa se jim je dobro izogibati, še posebej če imamo občutljivo kožo.

Velikokrat so razlog za reakcije tudi druge sestavine v izdelku, kot so na primer dišave, konzervansi, emulgatorji in podobno. Za občutljivo in otroško kožo je dobro izbirati neodišavljene izdelke, brez parfuma in eteričnih olj.

Sončna krema deluje le, če jo uporabljamo pravilno

Da sonce na vaši koži ne bo pustilo nobenih posledic in boste izpod njega odnesli le veliko novih, lepih spominov, pa ni bistvena le prava izbira kreme, temveč je slednjo treba tudi pravilno uporabiti.  In kaj to pomeni?

1. Pomembna je zadostna količina kreme

Za primerno zaščito naj bi porabili približno eno čajno žličko kreme za eno okončino. Če kreme nanesemo premalo, je njen zaščitni faktor nižji od napisanega. 250 ml kreme bi moralo ob običajni uporabi zadostovati za manj kot en teden.

2. Namažemo se pol ure pred izpostavljenostjo soncu

Namažemo se od pol ure do 45 minut pred izpostavljenostjo soncu, ko je naša koža še suha, saj kreme potrebujejo toliko časa, da začnejo delovati. Mazanje, ko smo že na plaži ali celo tik pred kopanjem je veliko manj učinkovito.

3. Poskrbeti moramo za vse dele telesa

Namazati moramo tudi obraz, ušesa, plešaste dele lasišča, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke.

4. Kremo nanašajmo dovolj pogosto

Kremo moramo nanesti vsaj vsaki dve uri. Nanos večkrat obnovimo tudi, če močno piha, če se potimo, plavamo in brišemo. Sončna krema mora pogosteje obiskati občutljivo otroško kožo.

5. Vodoodporna krema pomembna pri otrocih

Za otroke, ki so praviloma v vodi dlje časa in se v njej najbolj zabavajo, izberimo vodoodporno kremo. Ta bo boljša izbira tudi za nas.

6. Preverimo rok uporabe

Krema za sončenje sčasoma izgublja svojo moč, zato je treba redno preverjati rok uporabe, naveden na embalaži.

7. Preverimo preobčutljivost kože na kremo

Še preden se z novo izbrano kremo namažemo po celem telesu, je dobro na manjšem delu preveriti morebitne reakcije. Zaradi uporabe sončnih krem se lahko poslabšajo akne in nastanejo druge težave.

Prekomerno sončenje lahko močno obžalujemo

Porjavelost je znak, da se koža brani pred sevanjem škodljivih žarkov, zato zdrave porjavelosti, kot ji radi pravijo tisti, ki uživajo ob sončenju na plaži, ni. Okvare kožnih celic sončenje povzroči že pri dojenčkih. Pri njih je koža tako zelo občutljiva zaradi matičnih celic, ki so bližje površini kože, kot je to pri odraslih. Bolj zgodaj ko kožo izpostavljamo soncu, prej se bo škoda začela kopičiti.

Če se soncu izpostavljamo takrat, ko je zunaj najtopleje, npr. od 11. do 15. ure, bodo poškodbe kože globlje. Opekline kože lahko dobimo že po desetih minutah izpostavljenosti soncu. V primeru, da se to zgodi, kožo hladimo in uporabimo izdelke za nego kože, ki nam v tem primeru lahko najbolj pomagajo.

Prekomerno sončenje zagotovo prinaša prezgodnje staranje kože, saj se bo ta stanjšala in s sončenjem izgubljala svojo elastičnost. Povzroča tudi nastanek materinih znamenj in peg, pojavljati se začnejo pigmentne oz. starostne lise, gube, poškodbe kože pa lahko vodijo v razvoj kožnega raka – karcinoma in malignega melanoma.

Kožni rak je najpogostejša oblika raka na svetu, v zadnjih desetletjih se je število obolelih močno povečalo. Tveganje za nastanek kožnega raka povečamo z vsakim novim izpostavljanjem UV žarkom.

Če se torej izpostavljanju soncu ne moremo izogniti, je zelo pomembno, da se pred njim dobro zaščitimo. Na kožo, ki je največji človeški organ in varuje vse druge, ne smemo pozabiti. Najbolje bomo zanjo poskrbeli, če bomo pili tudi dovolj tekočine in jo podprli z zdravo in uravnoteženo prehrano.