Nadležne prebavne motnje

Jeanu Jacques Russeauju se poleg splošno znanega pomebnega poziva »nazaj k naravi«, posrečila še opazka, da so za srečo pomembni »dober bančni račun, dober kuhar in dobra prebava«. Imel je prav. Kadar nam jo zagode prebava, ni prijetno. Učinki slabe prebave se občutijo tudi v drugih telesnih sistemih in vplivajo celo na našo duševnost. Še bolj nas omeji vznemirjena in nepredvidljiva prebava, ki zahteva tudi bližino stranišča. Nasprotno, pa se prebavne motnje lahko kažejo kot zaprtje. Pogosto se znajdemo v zadregi, ali izbrati prebavne encime, probiotike ali kombinacijo obojega. Za odgovor, kaj lahko storimo, moramo najprej poznati razlog naših prebavnih težav.

 

Nizu zaporednih dogodkov, v katerem živila s pomočjo mehanske obdelave zob in kemične obdelave, ki jo opravijo želodčni sok in prebavni encimi, imenujemo prebava. Skozi celotno dolžino prebanega trakta naši obroki razpadajo na osnovne delce: enostavne sladkorje, aminokisline, dipeptide, tripeptide, maščobne kisline, etanol, poliole, vitamine, minerale ter nukleotide. Ti elementi lahko skozi črevesno steno prehajajo v krvni obtok in oskrbijo tarčne celice.

 

Zobje hrano zdrobijo, zmeljejo v gosto kašo in s tem povečajo njeno površino – to je mehanski del prebave. Že v ustih se začne tudi kemična prebava, ki poteka s pomočjo encimov. Encimi so biokatalizatorji, ki pospešijo kemične reakcije. Tudi v prebavilih imajo takšno nalogo. V ustih se zmleta vsebina, pomešana s slino, sreča z amilazo, encimom za kemično razgradnjo škroba. V želodčni sokovi v želodcu so sestavljeni iz želodčne kisline, lipaze - encima za razgradnjo maščob - in pepsina. Klorvodikova ali želodčna kislina, ki jo izločajo parietalne celice, najprej deaktivira škodljive mikroorganizme oz razkuži vsebino, ki je prišla v želodec. Nato lipaza pomaga pri prebavi maščob, želodčna kislina in pepsin, glavni encim, odgovoren za razgradnjo beljakovin, pa ubirata tudi prve korake pri prebavi beljakovin.

 

 

Primeren pH želodčne vsebine je izjemno pomemben. Premalo kislo okolje v želodcu ali preskromna tvorba želodčne kisline je pogosto spregledana prebavna težava. Hipoklorhidrija, kakor imenujemo zmanjšano izločanje klorvodikove kisline iz parietalnih celic želodčne stene, spremlja tudi okužbo z želodčno bakterijo H. Pylori. Pogost odziv na stres je zmanjšan apetit, zato je takrat tudi izločanje prebavnih sokov in prebavnih encimov manjše. Obrok, zaužit v naglici, običajno obleži v želodcu.

Preveč bazični pH želodčnih sokov ali premalo želodčne kisline na splošno zavre ustrezno prebavo, poleg tega pa obstaja večja možnost za okužbe s patogenimi mikrobi, ki jih lahko zaužijemo s presno prehrano. Mnogokrat lahko do hipoklorhidrije privede tudi dogotrajna terapija za zniževanje želodčne kisline. Prenizko izločanje želodčne kisline ali premalo kislo okolje v želodcu zavre vpliva na slabše izločanje pepsina, nujnega za kemično prebavo beljakovin.

 

Znaki neoptimalnega izločanja žleodčne kisline so napihovanje, tiščanje v želodcu, občutek, da nam hrana v želodcu obleži. V takšnih primerih je smiselno poseči po izdelku, ki vsebuje prebavne encime, saj neustrezna prebava že v želodcu, ne obeta dobrega nadaljevanja v tankem črevesju. Nekateri izdelki na trgu imajo dodane tudi rastline, zanane po uravnavanju izločanja želodčnih sokov (encijan) in žolča  (artičoke). Nekatere rastline, kot sta kardamom in janež,  pa lahko zmanjšujejo napihovanje, krče in vetrove, zato so pogosto sestavni del čajev za dojenčke.

 

Najbolj intezivna prebava poteka v tankem črevesju. Iz trebušne slinavke se v dvanajstnik izločijo prebavni encimi kot so pankreasna amilaza, tripsin, kimotripsin in elastaza, encimi, zadolženi za razgradnjo beljakovin na aminokisline, dipeptide in tripeptide. Trebušna slinavka izloča tudi lipazo, ki razgradi že z žolčem emulzificirane trigliceride (maščobe) na maščobne kisline.Sočasno se tudi na ščetkasti membrani vzdolž tankega črevesja tvorijo različni encimi . Ti so zadolženi za kemično prebavo različnih sladkorjev: mlečni sladkor ali laktozo, namizni sladkor in druge sladkorje, ki jih najdemo v živilih. S pomočjo proteaz, ki ravno tako nastajajo na ščetkasti membrani, se nadaljuje tudi kemična prebava beljakovin oz peptidov, ki se je začela že v želodcu.

 

S starostjo se na memebrani tvori vedno manj encima laktaza, zato ocenjujejo da je med 50%–70% odraslih oseb intolerančnih na laktozo. Kadar se laktozna intoleranca pojavi ob prebolevanju bolezni, je lahko tudi prehodna oz samo začasna. Laktozna intoleranca povzroča krče v trebušnem predelu, povečano tvorjenje plinov, napihovanje, dirsko ali zaprtje. Tudi v teh primerih se težave lahjko odpraviojo z dodajanjem prebavnega encima laktaza samostojno ali v kombinaciji z drugimi prebavnimi encimi. V zadnjem obdobju se veliko govori o motnjah prebave in absorpcije ogljikovih hidratov. Predvidevajo, da v primerih nezadostne sinteze prebavnih encimov za razgradnjo ogljikovih hidratov na ščetkasti membrani, prebavno funkcijo prevzamejo anaerobne bakterije in arheje. Te v zameno za prebavo različnih sladkorjev izdelujejo pline, predvsem vodik in metan. Plini, ujeti v trebušni votlini, pa povzročajo nevšečnosti, ki jim pravimo funkcionalne prebavne motnje. Raztezajo od blagih, npr. povečana tvorba plinov in vetrovov, lahko pa so zelo moteče in bistveno posežejo v kakovost življenja: krčevite bolečine v trebuhu zaradi izjemnega napihovanja, driska in zaprtje. Kot zelo uspešna se je izkazala trimesečna dieta low FODMAP v kombinaciji z dodajanjem čim širše pahljače različnih prebavnih encimov.

 

 

Mlečnokislinske bakterije ali probiotike dodajamo, kadar nam jo zagode velesila mikrobov v črevesju. Ultraprocesirana prehrana, v kateri primanjkuje vlaknin, stres, občasno uživanje alkohola, ji še posebej škodi. Na dopolnilo s probiotiki je dobro pomisliti tudi po vsaki terapiji z antibiotiki ali ob stalni oziroma dlje časa trajajoči terapiji z drugimi zdravili (npr. kontracepcijske tabletke). Črevesna mikrobiota je občutljiva še okužbe prebavil s patogeni (virus, škodljiva bakterija), s čimer se najpogosteje srečujejo starši malčkov v vrtcih. Primerno dopolnilo, ki vsebuje ustrezne seve varnih probiotičnih bakterij, lahko celo skrajša čas okrevanja. Pomembnega vpliva probiotičnih preparatiov se že dolgo zavedajo vsi popotniki. V tujini se naša črevesna mikrobiota lahko sreča s številnimi mikrobi, na katere naša ni navajena. Motnajm prebvave na potovanjih se izogibamo s pitjemustekleničene vode, uživanjem prekuhanih živil in žalhtnenjem črevesnih populacij s probiotičnimi bakterijami. Primerna črevesna mikrobiota vpliva na številne telesne sisteme. Pravočasno dopolnjevanje z lactobacilusi in bifidobakterijami še preden se v naši okolici začnejo pojavljati sezonski okužbe prebavil in sluznic dihal omogoči uspešno pripenjanje dobrih bakterij na sluznico črevesja. Mnoge koristne bakterije iz rodu Lactobacillus zanjo izdelovati tudi serotonin. Zato je modro na dopolnjevanje z bakterijskimi sevi, ki se jim reče tudi psihobiotiki (Lactobacillus helveticus Rosell 52), pomisliti tudi takrat, ko se nam življenje odstira v sivih in tesnobnih odtenkih.

 

 

V telesu pa se vse prepleta. Mnogokrat se jasnih vzrokov za naše funkcionalne prebavne motnje ne da enostavno določiti. Dve muhi na en mah ubijemo z izdelki, ki vsebujejo prebavne encime s probiotiki. Vsekakor pa se je treba v primeru dolgotrajnih ali resnih težav posvetovati z zdravnikom, ki bo izelejal potrebno diagnostiko in lažje določil pravilni vzrok vaših prebavnih težav.

 

Literatura:

• Burke M. (2019). Carbohydrate Intolerance and Disaccharidase Measurement - a Mini-Review. The Clinical biochemist. Reviews, 40(4), 167–174.
• Joseph E. Pizzorno, Michael T. Murray, Herb Joiner-Bey, Asthma, Uredniki: Joseph E. Pizzorno, Michael T. Murray, Herb Joiner-Bey (2016), The Clinician's Handbook of Natural Medicine (3. izdaja),Churchill Livingstone, str. 65-81. ISBN 9780702055140.
• Arthur Shulkes, Graham S. Baldwin, Andrew S. Giraud (2006), Urednik: Leonard R. Johnson,CHAPTER 49 - Regulation of Gastric Acid Secretion, Physiology of the Gastrointestinal Tract (4. izdaja), Academic Press, str. 1223-1258. ISBN 9780120883943.
• Khalesi, S., Bellissimo, N., Vandelanotte, C. et al. A review of probiotic supplementation in healthy adults: helpful or hype?. Eur J Clin Nutr 73, 24–37 (2019)
• Sarkar, A., Lehto, S. M., Harty, S., Dinan, T. G., Cryan, J. F., & Burnet, P. (2016). Psychobiotics and the Manipulation of Bacteria-Gut-Brain Signals. Trends in neurosciences, 39(11), 763–781.
• Kines, K., & Krupczak, T. (2016). Nutritional Interventions for Gastroesophageal Reflux, Irritable Bowel Syndrome, and Hypochlorhydria: A Case Report. Integrative medicine (Encinitas, Calif.), 15(4), 49–53.