Nega zob - nekaj osnov, pogostih vprašanj, napak in priporočil

Nekaj preprostih nasvetov in odgovorov na najpogosteje zastavljena vprašanja, ki jih prejemamo v zobozdravstvenih abulantah:

Si zobe umijem pred ali po zajtrku?

 

Pogosto se srečujemo z dilemo umiti zobe pred ali po zajtrku. V primeru, da si zobe umijemo prej, ima hrana popačen okus, še posebej, če smo ljubitelji recimo pomarančnega soka, kar nam lahko pokvari, sicer okusen zajtrk. Ščetkanje takoj po obroku, pa prav tako ni primerno, saj bakterije pri procesu razgradnje hrane v ustni votlini povzročijo padec pH-ja iz nevtralenga (7pH) v kislega (4,5pH), kar posledično privede do zmehčanja zobne površine, ki je tako bolj dovzetna za poškodbe. Trideset minut po obroku, pa se pH ponovno povrne na nevtralno raven.  Podroben odgovor je sicer bolj kompleksne narave, v osnovi pa se priporoča umivanje zob pred obrokom ali vsaj pol ure po zaužitju hrane ali kislih pijač (naravni sokovi, gazirane pijače..)

Kakšno količino zobne paste naj uporabim?

 

Količina zobne paste je pogosto napačno dozirana, saj nas oglasi in reklamne metode  podzavestno napačno učijo. Za umivanje zob odrasle osebe  zadostuje količina zobne paste v obliki grahovega zrna (širina zobne ščetke), pri otrocih pa je ta količina enaka velikosti riževega zrna.

Koliko časa si je potrebno umivati zobe in kako?

 

Zobe umivamo dvakrat dnevno (t.j. zjutraj in zvečer), priporočen časovni okvir je nekje  2- 3 minute. Pomoč pri ugotavljanju primerno umitih zob nam nudi jezik, ki z drsenjem po zobnih površinah ugotovi gladko (čisto) ali hrapavo (umazano) površino zob. Vsak zob ima pet površin, ki jih je potrebno ustrezno očistiti. Površino, ki meji na lice, površino ki meji proti jeziku, zgornjo (grizno površino) razbrazdano površino in obe površini, ki mejita na sosednja zoba- te pogosto spregledamo, saj jih z navadno zobno ščetko ne dosežemo (potrebna je kombinirana uporaba interdentalnih - medzobnih ščetk in zobne nitke).

Poznamo več tehnik ščetkanja zob. Svojim pacientom pa najpogosteje svetujem modificirano Bassovo tehniko. Pri tej tehniki ščetko postavimo na zob glede na njegovo vzdožno os pod kotom 45 stopinj. Ščetine položimo pol na dlesen in pol na zob. S krtačko izvajamo majhne krožne gibe nekje 10 sekund, nato pa se pomaknemo za pol njene dolžina naprej. S to tehniko masiramo dlesen in očistimo površino tudi do 0,5mm pod nivojem dlesni.

Kot rečeno, zobna ščetka očisti le tri površine od petih na zobu zato je posebej pomembno, da redno in pravilno očistimo tudi medzobne prostore. Dva najpogostejša in najbolj učinkovita načina sta uporaba zobne nitke in medzobnih ščetk. Pri uporabi nitke je potrebno paziti, da ne poškodujemo obzobnih tkiv, predvsem dlesni v medzobnih prostorih. Proizvajalci ponujajo tudi nekaj različic nitk na nosilcih, ki olajšajo rokovanje in zmanjšajo možnost poškodb. Lahko pa si nitko preprosto zavežemo v zanko, približno štiri prste široko, jo primemo s palcem in kazalcem vsake roke, tako, da je med njima okoli pet centimerov prostora. S tem zmanjšamo možnost, da bi nitka nenadzorovano pobegnila v medzobni prostor. Pri nitkanju naj se nitka tesno prilega površini zoba, z njo pa lahko sežete tudi nekoliko pod nivo dlesni (ne več kot 2mm).

Pri medzobnih ščetkah je pomembna izbira primerne velikosti, oblike in materiala (kovinska sredica, pri pacientih z implantati ni priporočljiva, saj lahko poškoduje titanovo površino). Za pomoč pri izbiri primerne velikosti in uporabe medzobnih ščetk vprašajte svojega zobozdravnika ali ustnega higienika. Prevelika medzobna ščetka, lahko poškoduje obzobna tkiva, premajhna pa ostankov oblog ne bo zadovoljivo odstranila.

Ali sem pri umivanju zob pregrob/prenežen?

 

Vam ščetka ‘’zacveti’’ že po nekaj tednih uporabe, imate občutljive zobe, mestoma pa opazite tudi umikanje dlesni? 

Pogosto leži razlog v neprimerni tehniki ščetkanja, kamor spada tudi sam pritisk zobne ščetke ob zobno površino in dlesen. V primeru, da je pritisk zobne ščetke na mehka tkiva (dlesen) prevelik, lahko povzroči trajne poškodbe dlesi (recesije)- dlesen se umakne, zobje na izgled delujejo daljši, bolj občutljivi pa so tudi na mrzlo hrano in pijačo.
Za normalno ščetkanje zadošča že fizikalno opredeljena sila 1N, kar za samo ščetkanje pomeni toliko, da se dlesen obarva rahlo bledo (primeren pritisk lahko preizkusite tudi na blazinici prsta- do te mere, da se blazinica rahlo bledo obarva). 

Dobra ustna higiena in redni obiski pri zobozdravniku ali ustnemu higieniku, so osnova za vzdrževanje zdravih zob in obzobnih tkiv, brez bolečin in neprijetnosti. Z ustreznim, pravilnim in rednim čiščenjem se bomo tako izognili številnim težavam oralnega zdravja in le tako ohranili zdrave in lepe nasmehe.

Izdelke, ki jih ponujamo v naši spletni trgovini, si lahko ogledate tu.

Avtor: Kristian Bajec, dipl.ustni higienik