Odpornost: kaj drži in kaj ne?
Jesen in zima za marsikoga potekata v luči respiratornih bolezni in drugih izzivov, ki jih letna časa prinašata našemu imunskemu sistemu. Čeprav se obolenjem ni mogoče v celoti izogniti, se lahko pred njimi do neke mere vseeno zavarujemo ter s poglobljenim razumevanjem ločimo med miti, resnicami in polresnicami, ki krožijo med nami.
• Mit 1: vreme je glavni krivec za nastanek obolenj.
Resnica: ta mit se nanaša na prepričanje, da se obolenja, kot so prehladi, gripe in druge respiratorne okužbe, pojavijo zaradi hladnejšega in spremenljivega vremena v jesenskih in zimskih mesecih. Vendar je resnica bolj kompleksna. Virusne in bakterijske okužbe, ki povzročajo prehlade in gripe, so neposredno povezane z mikroorganizmi, ki se prenašajo med ljudmi. Četudi je res, da se nekatere okužbe, kot so prehladi, pogosteje pojavljajo v hladnejših mesecih, ni vreme samo po sebi odgovorno za obolenja. Dejavniki, kot so bolj zaprti prostori in tesnejši stiki med ljudmi v zimskem obdobju, lahko olajšajo širjenje virusov. Poleg tega je naš imunski sistem včasih v hladnejših mesecih lahko oslabljen, kar poveča dovzetnost za okužbe.
• Mit 2: »nahrani prehlad, stradaj vročino«. (»Feed a cold, starve a fever«)
Resnica: gre za star pregovor, ki se nanaša na dva različna pristopa k prehranjevanju med boleznijo, odvisno od vrste obolenja. Kljub svoji preprostosti in priljubljenosti med ljudmi je ta izrek treba previdno razumeti, saj se njegova uporaba pogosto ne ujema z znanstvenimi dejstvi. »Feed a cold« (nahraniti prehlad) pomeni, da je pri prehladu, ko se pojavijo simptomi, kot so izcedek iz nosu, kašelj in boleče grlo, priporočljivo jesti in se pravilno prehranjevati . Uživanje hranljivih obrokov pomaga telesu pridobiti energijo in hranila, ki so potrebna za boj proti okužbi in za okrevanje. »Starve a fever« (stradati vročino) se nanaša na idejo, da med virozo ali vročinsko boleznijo, kot je gripa, lahko post ali zmanjšano prehranjevanje pomaga zmanjšati telesno temperaturo. Vendar je treba upoštevati, da stroka danes ne priporoča takšnih ekstremnih pristopov k prehranjevanju med boleznijo. Za pravilno delovanje našega imunskega sistema je treba zagotoviti ustrezno prehrano, ne glede na vrsto obolenja. Med boleznijo organizem porabi več energije, zato je pomembno, da poskrbimo za zadosten vnos hranil, ki so potrebna za okrevanje. Izrek je preprosta zapoved, ki ne upošteva raznolikosti in kompleksnosti bolezni ter individualnih potreb organizma.
• Mit 3: vitamin C je čudežno sredstvo za preprečevanje obolenj.
Resnica: vitamin C je pomemben hranilni element, vendar ni čudežno zdravilo. Če se bomo nanj spomnili šele, ko se spopadamo s prvimi simptomi prehladnih obolenj, si ne bomo naredili nobenih uslug. Najboljši pristop je uravnotežena prehrana, bogata z raznolikimi živili, ki vsebujejo naravno prisoten vitamin C (agrumi, jagodičevje, paprika in brokoli), ki jo lahko obogatimo s kakovostnimi prehranskimi dopolnili. Takšno prehranjevanje je smiselno skozi celotno leto. Uživanje previsokih količin vitamina C (npr. več kot 1.000 mg dnevno) nima dodatnih koristnih učinkov, saj se presežek, ki se ne uporabi v telesu, izloči z urinom.
