Težave s srcem

Težave s srcem

 

• Se strinjate, da lahko z zdravim življenjskim slogom v veliki meri preprečimo bolezni srca in ožilja?

Seveda, zdrav način življenja pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni nedvomno igra zelo pomembno vlogo. Če poskušamo ohranjati mladost našega srčno-žilnega sistema, si lahko zagotovimo daljše pričakovano življenje. Ohranjanje zdravja je bistveno učinkovitejše kot vračanje zdravja in zdravljenje. Tudi druge moramo  spodbujati k zdravemu načinu življenja, ker le tako lahko preprečimo nastanek teh bolezni oziroma se te pojavijo kasneje v življenju. K zdravemu načinu življenja sodijo zdrav način prehranjevanja, redna in zadostna telesna dejavnost, skrb za sprostitev, zdravo okolje, dovolj spanja, izogibanje kajenju in škodljivemu pitju alkohola ter preverjanje zdravstvenega stanja, ki dovolj zgodaj pokaže tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Sama preventiva seveda nikakor ne sme temeljiti le na odrekanju in prepovedih. Posameznik mora prevzeti in se enostavno navaditi na bolj zdrave življenjske vzorce. Vendar večine sprememb ni mogoče doseči kar čez noč, zanje sta potrebna čas in vztrajnost. Le tako bodo spremembe trajne in bodo čez čas postale popolnoma naraven del posameznikovega življenjskega sloga. 

• Kako ohraniti srce zdravo?  Zakaj je pomembno, da redno preverjamo svoje zdravstveno stanje?

Srce je del kardio-vaskularnega sistema. Sestavljajo ga prekata, preddvora, zaklopke, žile in njegova ključna naloga je dovajanje krvi, bogate s kisikom, celemu telesu. Čeprav deluje neodvisno od naše volje, je prav ta ključna za njegovo zdravje. Od nas samih je odvisno, ali nam bo srce služilo v pozno starost ali pa izdalo dvajset let prezgodaj. Kronični negativni stres je za srce izjemno škodljiv. Povzroča krč koronarnih arterij in posledice so lahko drobne poškodbe endotelijskih celic v žilni steni, v katere se nalaga holesterol, kar povzroča začetno aterosklerozo. Bolezni srca in ožilja so že vrsto let najpogostejše kronične nenalezljive bolezni pri Slovencih, ki zelo pogosto vodijo v resnejše zaplete. Zaradi velikega pomena za vse telo velja redno preverjati zdravstveno stanje našega srca in ga ohranjati zdravega in vitalnega. Koristita mu vadba in zdrava prehrana medtem, ko mu razvade, kot je kajenje, škodijo.

• Katere starostne skupine imajo največje tveganje za nastanek srčno žilne bolezni? So slednjim bolj podvržene ženske ali moški in zakaj je tako?

Še posebej morajo biti pozorni na prehitro staranje svojih žil in s tem povezano večjo verjetnost za razvoj resnejših srčno-žilnih bolezni in/ali zapletov tisti: s povišanim krvnim tlakom, s povišanimi vrednostmi ''slabega'' holesterola (LDL) v krvi, kadilci, sladkorni bolniki, ljudje s prekomerno telesno težo, premalo fizično aktivni in tisti, ki veliko sedijo, osebe z ledvičnim popuščanjem, ljudje, ki so pogosto pod stresom, osebe, ki imajo dedno nagnjenost, torej morebitne srčno-žilne bolezni in stanja v družini (npr.: koronarna bolezen, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, povečane vrednosti holesterola, itd.). Tudi, če ima nekdo kot mlad koronarno bolezen in je izpostavljen stresu, je velika verjetnost, da bo zbolel za akutnim miokardnim infarktom ali motnjami srčnega ritma.
Pri ženskah pa so žile tanjše in po menopavzi je pojavnost srčno-žilnih bolezni pri ženskah višja kot pri moških. Ženske smo do menopavze zaščitene z estrogeni. Tudi koronarna cirkulacija ženskega organizma je drugačna: žilje je bolj krhko, koronarne arterije nežnejše in dostikrat bolj izpostavljene škodljivim vplivom. Mnogo žensk je izpostavljeno velikemu stresu: družina, poklic,… Vse to privede do tega, da je pojavnost srčno-žilnih bolezni pri ženskah velika, uspeh zdravljenja pa slabši zaradi samega fizičnega stanja koronarnih arterij. Dolgotrajne stresne situacije so izjemno nevarne. Srce preprosto ne zdrži.

• Kako lahko pravočasno ukrepamo za preprečevanje kasnejših zapletov in večjih zdravstvenih težav?

Preventiva je izjemnega pomena. Z njo kardiovaskularne bolezni odložimo, kar je zelo pomembno pri ohranjanju kakovosti življenja v starosti. Dejstvo je, da se življenje nekega dne konča. Ampak zakaj bi se končalo prezgodaj? S preventivo lahko vsak največ naredi sam zase. Poskrbeti je treba za redno telesno aktivnost (vsaj pol ure na dan, npr.: redna hitra hoja), poskrbeti za primerno telesno težo, redno si kontrolirati svoj krvni tlak, vsebnost krvnega sladkorja ter vsebnost maščob v krvi, redno jemati potrebna zdravila, hoditi na redne kontrole k zdravniku, prenehati kaditi, redno izvajati tehnike sproščanja (dihalne vaje, joga, meditacije, avtogeni trening,…) ter se zdravo prehranjevati. 

• Katera vrsta hrane je »prijazna« do srca, katere prehranske dodatke je dobro jemati preventivno?

Pri zdravi prehrani gre za kompleksno soodvisnost treh kriterijev: količine, kakovosti in kuhanja oziroma načina priprave hrane. Na splošno se priporoča predvsem kalorično uravnotežena hrana s še več zelenjave, ki je v današnjih časih bistvena za ohranjanje in krepitev zdravja. Če bi že morali izpostaviti določeno kuhinjo, je to mediteranska prehrana, ki spodbuja tako več uživanja zelenjave kot uporabo manj škodljivih maščob, zlasti nasičenih, živalskih. Uživati moramo zdravo hrano z dovolj mikrohranili, ki koristijo srcu ter omejimo vnos soli in sladkorja. Zdrava prehrana ljudi, ki imajo težave z žilami in tudi tistih, ki želijo preventivno dobro poskrbeti za svoje žile, naj bo pestra in raznolika, vključuje veliko sadja, zelenjave in rib ter določena hranila. Sem sodijo omega-3 maščobne kisline, polifenoli, koencim Q10, določeni vitamini in minerali. Flavonoidi so tudi zelo koristni za metabolizem celic in jih ščitijo pred staranjem. Podoben učinek imajo polifenoli. Mediteranska dieta je torej koristna in ljudje tudi sami priznavajo, da se bolje počutijo, če jedo veliko sadja in zelenjave. V sadju in zelenjavi je namreč veliko antioksidantov, ki ščitijo žilno steno in omogočajo boljši metabolizem. Če tega ne zaužijemo dovolj, si moramo pomagati s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo vse našteto.

Omega-3 maščobne kisline so vrsta večkrat nenasičenih maščobnih kislin. So tako imenovane esencialne maščobne kisline, kar pomeni, da jih naše telo ne more tvoriti samo, ampak jih moramo nujno pridobiti s hrano. So sestavni del celičnih membran po vsem telesu. EPK (eikozapentaenojska kislina) in DHK (dokozaheksaenojska kislina) imata vlogo pri delovanju srca, imata vlogo tudi pri vzdrževanju normalne koncentracije trigliceridov in pri vzdrževanju normalnega krvnega tlaka. Pomembno je optimalno razmerje EPK in DHK namenjeno srčno-žilnim težavam, kjer je potreba po EPK večja.
Koencim Q10 je prisoten v vsaki celici našega telesa. Še posebej veliko ga je v celicah, ki sestavljajo srce. Ima pomembno vlogo, ki omogoča celicam, da presnovijo hrano v celično energijo. Naše telo nekaj koencima Q10 tvori samo, ostalo moramo vnesti s hrano. Že po 25. letu starosti začne naša lastna 'notranja' proizvodnja koencima Q10 upadati. Dolgoročno jemanje Q10 pri kroničnem srčnem popuščanju je varno, izboljša simptome in zmanjša poglavitne kardiovaskularne zaplete. 
Ustrezen vnos vitaminov K2  in D3 tudi pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem. Vitamin K prispeva k normalnemu strjevanju krvi, vitamin D pa prispeva k normalni ravni kalcija v krvi. Vemo, da je količina kalcija v arterijah dejavnik tveganja za kardiovaskularne bolezni. Izkazalo se je, da imajo zdrave arterije do 100-krat več vitamina K2 kot nezdrave. Kombinacija vitamina K2 in vitamina D3 tako pripomore k ustreznemu nalaganju kalcija v smeri kosti in ne drugam (na stene žil).
Vitamin B6, B12 in folna kislina pa prispevajo k presnovi homocisteina. Aminokislina homocistein je eden glavnih pokazateljev tveganja za srčno-žilna obolenja. Nižje kot so vrednosti, manjše je tveganje, zato ga je vredno preverjati.

 

• Kako pomembna sta ustrezna telesna dejavnost in vzdrževanje ustrezne telesne teže? Je res zelo pomembno, da smo gibalno učinkoviti že od otroštva dalje?

Strokovnjaki priporočajo, da se ukvarjamo predvsem z aerobnimi aktivnostmi, torej s hojo, tekom, kolesarjenjem, plavanjem. Za večino ljudi naj bi zadoščalo že pol ure hitre hoje na dan. A kot pri vsaki stvari je treba tudi tu ohraniti pravo mero zmernosti. Vsaka, tudi zmerna telesna dejavnost je pomembna, saj deluje zaščitno za žilno steno, torej varuje pred nastankom, napredovanjem in zapleti srčno-žilnih bolezni, povezanih z aterosklerozo. S telesno aktivnostjo pa vzdržujemo tudi ustrezno telesno težo, ki je, če je previsoka, glavni krivec za hipertenzijo. Pretiravanje z rekreativnim športom pa je lahko tudi usodno, še posebej, če z njim pretirava nekdo, ki v preteklosti ni bil aktiven. Posameznik mora pri športni aktivnosti zagotovo upoštevati načelo postopnosti. Če nekdo, ki je bil do nekega trenutka precej neaktiven, začne z intenzivnim treningom, je ogroženost bistveno večja, kot če telesno ne bi bil dejaven. Zato pa je tudi zelo pomembno in dobrodošlo, če smo bili telesno aktivni že v mladosti.