Zakaj so pomembni probiotiki?

Mikroorganizmi s probiotičnimi lastnostmi so predvsem mlečno-kislinske bakterije. Raziskave so pokazale, da le določeni sevi znotraj teh bakterij dokazano učinkujejo pri preprečevanju in zdravljenju določenih zdravstvenih težav. Sem sodijo mlečno-kislinske bakterije iz rodu Lactobacillus, Bifidobacterium in kvasovka Saccharomyces boulardii. Dokazano je, da imajo pozitiven vpliv predvsem na prebavo in krepitev imunskega sistema ter so tudi del naše normalne črevesne mikrobiote. Glede na znanstveno literaturo je priporočeni dnevni odmerek probiotika vsaj 100 milijonov živih mikroorganizmov.

Probiotiki imajo ugodne učinke na imunski sistem in črevesno mikrobioto, saj preprečujejo črevesne okužbe, črevesna vnetja, funkcionalne motnje prebavil, presnovne motnje in alergije. Številne raziskave so potrdile izjemno ugoden učinek probiotikov na akutno drisko otrok, potovalno drisko, preprečevanje driske pri dolgotrajni uporabi antibiotikov ipd.

Probiotike najdemo v fermentiranih mlečnih izdelkih, kot so kislo mleko, probiotični jogurti, kefir, ter v kislem zelju in repi. 

Kaj so prebiotiki in simbiotiki? 

Delovanje probiotikov lahko izboljšajo prehranske sestavine, ki jih imenujemo prebiotiki. Sem spadajo večinoma ogljikovi hidrati, kot so inulin (naravni viri so čebula, regrat, cikorija ...) in druge prehranske vlaknine, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, stročnicah, otrobih, ječmenu in ovsu. Prebiotiki ugodno vplivajo na sestavo in/ali delovanje črevesne mikrobiote, saj so vir hranil določenim rodovom bakterij, predvsem laktobacilom in bifidobakterijam.

Z izrazom simbiotik opisujemo kombinacijo sinergističnega delovanja probiotika in prebiotika. Najpogostejša kombinacija v simbiotičnih pripravkih sta probiotična seva Lactobacillus in Bifidobacterium, skupaj s fruktooligosaharidi ali inulinom. 

Kaj je črevesna mikrobiota? 

V našem črevesju je zelo veliko različnih mikroorganizmov, ki jim s skupnim imenom pravimo mikrobiota. Mikroorganizmi normalne črevesne mikrobiote so nujno potrebni za zdravje posameznika, medtem ko potencialno škodljivi mikroorganizmi pomenijo tveganje za različne bolezni.

Sestava črevesne mikrobiote se oblikuje že v prvih letih našega življenja in je odvisna od več dejavnikov (genetika, prehranjevalne navade, življenjsko obdobje, zdravljenje z antibiotiki ...). Sestava črevesne mikrobiote se spreminja vzdolž prebavne cevi, medtem ko so za njeno vlogo v odrasli dobi zelo pomembna prva tri leta življenja.

Zdravo črevesno mikrobioto lahko poškodujejo določena zdravila (antibiotiki, kortrikosteroidi ...), nezdrava hrana, toksini v hrani in okolju ter stres. Kot kažejo številne študije, lahko neravnovesje v sestavi črevesne mikrobiote pripelje do bolezenskih stanj, med katerimi so najpogostejše kronična vnetna črevesna bolezen, sindrom razdražljivega črevesja, alergije … Za preprečevanje vseh naštetih bolezenskih stanj in krepitev zdravja je ohranjanje ravnovesja črevesne mikrobiote eden izmed ključnih dejavnikov.

Pomembno je zdravo prehranjevanje s hrano, ki vsebuje naravno prisotne probiotike (kefir, kislo zelje ipd.), dodatek v obliki prehranskih dopolnil ali zdravil brez recepta, ki so lahko v obliki tablet, kapsul, praškov ali drugih farmacevtskih oblik, ki vsebujejo probiotične kulture. Upoštevati je treba ustrezne pogoje skladiščenja in rok uporabe, saj so probiotične bakterije izredno občutljive na vlago, kisik, toploto in neprimerno shranjevanje. Za koristen učinek je treba probiotike uživati dlje časa. 

Zavedati se je treba, da zdravje izvira ravno iz zdrave črevesne mikrobiote. Zato v svoj vsakodnevni jedilnik vključite probiotična živila ter si okrepite zdravje in imunsko odpornost. Ne pozabite, da je tu čas prehladov, zato poskrbite za svoj imunski sistem že danes. 

Nataša Kuhar,

univ. dipl. inž. živilske tehnologije