Zdravi sklepi v vseh življenjskih obdobjih

Pomladni dnevi nas vabijo v naravo, na kolo, v hribe. Kaj svetujete, kako naj se pripravimo na športne dejavnosti, da se izognemo ali zmanjšamo verjetnost poškodb sklepov?

Največ Slovencev se ukvarja s hojo, med priljubljenimi vrstami telesne dejavnosti so tudi tek, kolesarjenje, pohodništvo. Pozimi je prevladujoča oblika rekreacije telovadba v obliki vodenih vadb: npr. pilates, aerobika, fitnes, ekipni športi in smučanje. Slovenci veljamo za izjemno dejaven narod, vendar se vse premalokrat zavedamo, da lahko neprimerna in nespametna rekreacija prej škodita kot koristita našemu telesu. V ambulanti tako srečam na eni strani ljudi, ki se kljub vsem priporočilom še vedno premalo gibljejo, npr. tu pa tam gredo na kakšen sprehod in opravljajo gospodinjska opravila ali opravila na vrtu, kar seveda ne zadostuje potrebam posameznika po redni in dovolj intenzivni vadbi. Na drugi strani srečujem vedno več delovno aktivnih posameznikov, ki gojijo različne oblike zelo (mogoče celo preveč) intenzivne rekreativne vadbe, kot npr. tekače, maratonce, kolesarje, obiskovalce fitnesov in visoko intenzivnih vadb. Vse te oblike rekreacije so priporočljive, vendar je treba intenziteto vadbe prilagoditi starosti, telesnemu stanju, zmožnostim in tudi splošnim življenjskim obremenitvam. 

Gibanje začnimo z dejavnim ogrevanjem, da dvignemo temperaturo tkiv, ki so tako odpornejša na preobremenitve in poškodbe, izboljšamo tudi prevajanje po živcih, medtem ko se med ogrevanjem tudi miselno preusmerimo v vadbo, kar izboljša njeno učinkovitost in zmanjša verjetnost poškodb. Najboljša je lahka aerobna telesna dejavnost (npr. nekaj minut lahkega teka in le nežne raztezne vaje za vse glavne mišične skupine). Po vadbi priporočamo postopno zniževanje dejavnosti, npr. zadnjih 10 minut. Prav tako se priporoča obzirno raztezanje (vendar ne vaj za povečanje obsega gibljivosti). Ti ukrepi naj bi imeli določeno vlogo pri regeneraciji – odpravljanju zakrčenosti mišic, odplavljanju odpadnih metabolnih produktov po končani vadbi.

Če se lotevamo rekreacije po daljšem obdobju nedejavnosti, se je treba držati načela postopnosti. To še posebej velja, če imamo preveliko težo ali če okrevamo po poškodbi. V primeru srčnih bolezni je treba vadbo stopnjevati pod natančnim nadzorom zdravnika kardiologa. Sicer je težava tudi veliko število sunkovitih gibov, npr. pri metalnih športih, kot so odbojka, tenis, badminton, košarka, pri čemer pogosto trpi ramenski sklep, pri teku je lahko težava menjavanje tekaških podlag. Pri teku se tudi število poškodb ali preobremenitev izrazito poveča pri 70 pretečenih kilometrih tedensko.  

So določeni športi bolj tvegani za povzročitev poškodb kot drugi?

Bolj kot izbira vrste športa kot takšna je težava, če smo telesno povsem nepripravljeni. Takrat svetujem, da začnemo s hojo, ki jo postopno pospešujemo tekom tednov in mesecev, potem preidemo na hojo v klanec in dodamo nekaj počasnega teka. Ni dobro začeti s športi, kjer so prisotne hitre spremembe smeri gibanja, kot so npr. tenis, košarka, badminton …, te športe lahko dodajamo postopoma čez nekaj mesecev. 

Bolečine v sklepih so torej posledica poškodbe – povzročajo pa jih tudi različne revmatične bolezni. Lahko poveste malo več o njih, katere so najpogostejše in kakšna je pot do diagnoze? 

Poleg revmatičnih bolezni, pri katerih gre za avtoimunske vnetne reakcije proti sklepni ovojnici, nas lahko sklepi bolijo tudi zaradi bolezni sklepnega hrustanca (artroza ali obraba sklepa, ki občasno preide v vnetje), vendar nikakor ne smemo pozabiti na bakterijsko okužbo sklepa, ki jo spremljajo pogosto splošni znaki vnetja (povišana telesna temperatura, slabo počutje), medtem ko je prizadeti sklep izrazito otekel, vroč in boleč. Manj intenzivno prizadetost sklepov lahko doživimo ob virusnih okužbah, posebno obliko prizadetosti lahko povzroči okužba z bakterijo Borrelia Burgdorferi, ki jo prenašajo klopi in ki lahko spregledana vodi v postopno okvaro sklepov ter tudi drugih organskih sistemov. Za vsa našteta obolenja sklepov je značilno, da nastaneta bolečina in vnetje brez predhodne poškodbe sklepov. Pri revmatskih obolenjih, kot je npr. revmatoidni artritis, sta značilni bolečina malih sklepov rok in nog ter dolgotrajna, kakšno uro trajajoča jutranja okorelost, prav tako tudi bolečina ob prvih gibih, ki z razgibavanjem delno popusti. Pri drugi obliki revmatološkega obolenja, kot je npr. ankilozirajoči spondilitis, sta značilna nočna bolečina v križu in postopno slabšanje gibljivosti ledvene in prsne hrbtenice. Poleg klinične slike diagnozo revmatološkega obolenja potrdimo s krvnimi in slikovnimi preiskavami. 

Ortopedska obravnava nam lahko pomaga razumeti in odpraviti ali omiliti težave s sklepi. Kako poteka ortopedski pregled pri specialistu, kaj lahko pričakujemo in kako se nanj najbolje pripravimo?

Specialistični pregled pri ortopedu je ambulantni pregled, ki ga izvaja zdravnik, specializiran za področje ortopedije, travmatologije ali fiziatrije. Namenjen je ugotavljanju vzrokov težav, povezanih z gibalnim sistemom, ter pokaže bolezni in poškodbe gibalnega sistema, predvsem se pri tem ugotavljajo nepravilnosti v strukturi in delovanju kosti, sklepov, mišic in tetiv. Pregled pri ortopedu je smiselno opraviti, kadar gre za poškodbo ali bolezensko okvaro posameznega sklepa ali kadar se spoprijemate z bolečinami v kosteh, sklepih in mišicah. Na pregledu se ortoped z vami najprej pogovori o vaših težavah, nato vas pregleda in po potrebi izvede različne gibalne teste, s katerimi lažje oceni obseg prizadetosti oziroma poškodbe. Če s seboj prinesete posnetke slikovne ali predhodne izvide, si jih ogleda. Na koncu pregleda vam ortoped pojasni vzrok za vaše težave, postavi diagnozo, če je to možno, ali vas napoti k drugim specialistom ali na dodatno diagnostiko, če je to potrebno, ter vam svetuje glede nadaljnjega zdravljenja z zdravili, s fizikalno terapijo ali z operativnim posegom. 
Ortopedski pregled lahko opravimo tudi preventivno. Svetujemo ga delovno aktivnim posameznikom, ki nimajo posebej izrazitih težav, vendar imajo sedeče delo ali kakšno drugo delo s ponavljajočimi se gibi, pri delu veliko stojijo, dvigujejo bremena, veliko časa preživijo v vozilu, imajo prekomerno telesno težo ali so pogosto v stresu. Poleg tega je pregled zelo priporočljiv tistim, ki se že ukvarjajo ali načrtujete redno rekreativno vadbo. Tudi če se dobro počutite ali ste se na določene težave pač »privadili«, si morda delate škodo. Veliko ljudi namreč ima kakšno težavo, a jo brez razmišljanja pripišejo staranju. Z dobrim nasvetom ali ustrezno terapijo bi jo lahko pozdravili in odpravili. Poleg tega so preventivni pregledi priporočljivi tudi za tiste, ki imate v družini zgodovino tipičnih in ponavljajočih se zdravstvenih težav. Z rednimi preventivnimi pregledi namreč vzdržujete svoje zdravje in poskrbite, da se težave ne pojavijo nepričakovano.

Na preventivnem pregledu se z vami najprej pogovorim o vaših morebitnih težavah, načinu in vrsti dela, preživljanju prostega časa (celosten življenjski slog) in tudi o načrtih ali željah glede telesne dejavnosti v prihodnje, nato vas pregledam in izvedem različne gibalne teste, s katerimi lažje ocenim stanje kostno-mišičnega sistema. Pri pregledu je poudarek na oceni drže, moči spodnjih okončin, gibljivosti vratne hrbtenice in funkcionalnosti ramen, pri čemer se upoštevata vaše delo in oblika rekreacije, ki jo izvajate.

Po opravljenem preventivnem pregledu vam pojasnim vaše stanje, podam priporočila za zdravo življenje in ustrezno ergonomijo delovnega mesta. Poleg tega vam svetujem preventivne ukrepe, s katerimi boste preprečili nastanek težav z mišično-skeletnim sistemom.

Se vam zdi, da pacienti v okviru ortopedskega pregleda navadno pričakujejo napotitev na operacijo? Verjetno je operativno zdravljenje le ena izmed različnih oblik zdravljenja?

V ambulanti opažamo že dlje časa prisoten trend, ko se želijo pacienti izogniti operaciji in sprašujejo po drugačnih možnih oblikah zdravljenja. Do sedaj je npr. klasično zdravljenje zgodnje obrabe hrustanca vključevalo predpisovanje nesteroidnih antirevmatikov, tj. zdravil, ki zmanjšujejo bolečine v sklepih, in obdobno injiciranje kortikosteroidnih preparatov (blokad) v prizadeti sklep. Poleg ustrezne fizikalne terapije, izvajanja razteznih vaj, nošenja opornic in prilagoditve dejavnosti, nazadnje tudi spremembe življenjskega sloga, so trenutno na voljo tudi biološki načini zdravljenja, kot so npr. matične celice, trombocitna plazma in amnijske membrane, ki delujejo na vnetne procese, ki so prisotni pri obrabi hrustanca. Bolniku se tudi priporoča, da zmanjša dejavnosti, ki obremenjujejo prizadeti sklep. Tako pacientu, ki na primer intenzivno teče, priporočamo raje zmerno hojo ali kolesarjenje in hkrati svetujemo zmanjšanje telesne teže.

Biološko zdravljenje v ortopediji se svetuje pri vnetih, natrganih ali obrabljenih (artroza) sklepih in vezeh, v primeru revmatičnega obolenja, v primeru, da sklepne in druge poškodbe trajajo dlje časa in se stanje še ni izboljšalo ali pri raznih oblikah tenditisa in kalcinacij.

Prav tako je treba vedeti, da ima biološko zdravljenje v ortopediji omejene možnosti. Pomaga namreč le pri nekaterih bolezenskih stanjih. Če so indikacije prave in če je stanje obolenja zelo napredovalo, sploh pri obrabah sklepov, žal biološko zdravljenje ne pride v poštev. V takšnih primerih je edina možnost operacija. Vendar če so na primer pretrgane križne vezi, poškodbo zdravimo operativno. Vendar je dobra novica , da je tudi rekonstrukcijo sprednje križne vezi mogoče opraviti artroskopsko – govorimo torej o minimalno invazivnem posegu, ki omogoča hitrejšo rehabilitacijo.

Kaj bi svetovali bralcem, ki si želijo poskrbeti za zdravje svojih sklepov v vseh življenjskih obdobjih? 

Zdrav življenjski slog je osnova za zdravje. Tak slog obsega zdravo prehrano, telesno dejavnost, uspešno uravnavanje stresa in dobro spanje. Pri telesni dejavnosti svetujem sledenje priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije. Pri tem gre za določeno gibalno piramido, katere osnovo predstavlja aerobna – vzdržljivostna dejavnost, ki naj bi jo izvajali skoraj vsak dan, dodamo tudi krajše, vendar intenzivnejše vaje za moč, npr. dvakrat tedensko in vsaj pri starejših tudi vaje za ravnotežje. Obstajajo dejavnosti, ki že vključujejo kombinacije dejavnosti: npr. nekatere oblike plesa, tek na smučeh, intenzivnejše plavanje, nekatere oblike funkcionalnih treningov …

Hoja je vsekakor osnova gibanja in najlažje dostopna. Čeprav jo obvladamo vsi, je pri hoji zelo pomembno, kako hodimo, kako je korak sestavljen, na kakšen način se odrivamo in kako stopalo postavimo na tla. Pomembno je, da hodimo zravnano, pogled imamo usmerjen naprej, roke pri gibanju sledijo telesu. Pomembna sta dinamika hoje in doseganje hitrosti do zadihanosti.

Če se med hojo ne moremo več pogovarjati, smo že v območju visoko intenzivne telesne dejavnosti, kar na začetku ni priporočljivo. Pred hojo po neravnem terenu vedno najprej osvojimo varno hojo po ravnem. Še posebej to velja za starejše, dolgoletno gibalno nedejavne in ljudi s preveliko telesno težo. Vedno bolj priljubljena je nordijska hoja, ki je koristna, ker vključuje tudi zgornji del telesa, pri čemer je pri hoji po ravnem koristnost uporabe palic manjša, medtem ko se močno poveča vključevanje rok pri hoji s palicami v klanec.

Pri teku je tehnika izvajanja še pomembnejša kot pri hoji. Pomembno je odpiranje v korak, kako nogo iztegnemo, koliko potegnemo stopalo naprej, kako pristajamo in kako odrivamo. Paziti je treba tudi na držo telesa, nagibe hrbtenice in medenice. Tekaške tehnike so lahko precej različne in večkrat ne velja, kaj je točno prav in kaj narobe, vendar v splošnem velja, da če je korak nekoliko krajši in doskakujemo na prste ali celo stopalo, je to varnejša oblika teka kot podaljšan korak z doskokom na peto. 

Dokazano je, da ljudje, ki več sedijo v službi, pogosto več sedijo tudi doma. Enako, torej več sedenja po službi velja tudi za tiste s podaljšanimi delovniki. Doma bi lahko imeli tudi dejavnejši življenjski slog, se pravi vrtnarili, se dejavno igrali z otroki in vnuki, sami očistili avto, izvajali sprehode. Prav dejavnejši življenjski slog je tisti vmesni člen med sedečim načinom življenja in športom, ki lahko bistveno izboljša kakovost našega življenja in nam pomaga ohranjati sklepe v dobri kondiciji pozno v starost.

 

 

 

 

 

 

 

 

dr. Martin Zorko