ZDRAVILNE RASTLINE IN STRES                             

Že leto dni živimo v nenehnem stresu in spremljanju novic o tem, kateri bodo novi protikoronski ukrepi. Težko se je izogniti splošnemu tesnobnemu in napetemu vzdušju, kar že pušča resne posledice na zdravju. Stresni hormoni motijo tudi našo prebavo in presnovo in vodijo v izčrpavanje imunskega sistema. Stres je odziv organizma na potencialno obremenjujoč dejavnik, ki nastane zaradi vpliva psihičnih, fizičnih in socialnih obremenitev. Čeprav stres sam po sebi še ni bolezensko stanje, lahko dolgotrajno izpostavljanje stresnim situacijam preide v kronično in bistveno poslabša psihično in fizično počutje. Ne glede na ogrožajoč dejavnik - stresor, se naš organizem vedno odzove na enak način, z alarmno reakcijo, imenovano beg ali boj. Začetni odzivi posameznika se v tem primeru kažejo z mišično napetostjo, razdražljivostjo, razburjenostjo ali hiperaktivnostjo. Če smo stresnim situacijam izpostavljeni dlje časa, postanemo pasivni, brezvoljni in izčrpani, to pa vodi v depresijo, apatijo, nespečnost ter številne zdravstvene zaplete in bolezni.

Stres moramo obvladati, težkim situacijam se sicer ne moremo izogniti, poskušajmo pa jih obvladati na najboljši možen način. Postavljajmo si realne cilje, ki jih s trudom lahko dosežemo, vzemimo si čas zase, za sprostitev, ohranjajmo dobre odnose, rekreirajmo se. Privoščimo si več spanja, pijmo več vode in okrepimo svoje črevesje.

Za boj proti stresu nam bo pomagala tudi narava z izborom rastlin, ki v našem telesu najdejo neravnovesje in ga odpravljajo. Gre za adaptogene rastline, kot so rhodiola, maca in ašvaganda.

Rhodiola ali rožni koren, Rhodiola rosea, je najbolj cenjena v tradicionalni medicini vzhodne Evrope in Azije, uporabljamo jo za blaženje tesnobe in depresije. Učinkovito uravnava izločanje stresnih hormonov, zato se izboljšajo telesne in umske zmogljivosti ter zmanjšajo telesne posledice stresa. Glavni učinkovini sta rozavin in salidrozid, ki učinkovito uravnavata živčne prenašalce v možganih, dopamin in serotonin. Rhodiola deluje stimulativno, izboljša kognitivne funkcije, jasno mišljenje, kratkoročni spomin, koncentracijo, zmanjša simptome depresije in uravna razpoloženje. Zaradi stimulativnega delovanja rhodiole ne jemljimo zvečer, saj lahko zmoti spanec, njeno uživanje pa omejimo na 3 - 4 mesece.

Ašvaganda ali uspavalna vitanija, Withania samnifera, je cenjeno ajurvedsko zelišče, znano po svojih adaptogenih učinkih, saj že na celični ravni pomaga uravnavati obrambne odzive na stres v vseh njegovih oblikah. Pripomore k izboljšanju spomina in čustveni stabilnosti, ščiti pred stresom, zmanjšuje pa tudi napetost brez, da bi povzročala zaspanost. Zaradi prisotnosti mnogih antioksidantov, kot so polifenoli, naš organizem uspešno brani pred prostimi radikali, odmiranjem možganskih celic in se močno bori proti toksinom, ki uničujejo celice našega telesa. Njene učinkovine se skrivajo v podzemnih delih rastline, v dolgih gomoljastih koreninah, ki oddajajo močan vonj.

Adaptogena je tudi maca, Lepidium meyenii, pri kateri se učinkovine prav tako skrivajo v gomolju. Izvira iz visokih Andov in je zaradi svojih unikatnih hranilnih lastnosti visoko cenjena že stoletja. Skrbela je že za moč, energijo in vzdržljivost starodavnih Inkov. Je dober vir ogljikovih hidratov, sladkorjev, uridina, jabolčne kisline in pomembne karboksilne kisline, ki izvaja številne aktivnosti v centralnem živčnem sistemu. Bogata je z esencialnimi minerali: selenom, kalcijem, magnezijem, železom in tudi aminokislinami. Pomaga nam do več energije, ugodno vpliva na razpoloženje, zmanjša tesnobne občutke in poveča spolno slo. S pomočjo mace nam bo uspelo uravnati hormonsko stanje in preprečiti nihanja razpoloženja. Zmanjšuje raven stresnega hormona v telesu in ko se raven kortizola zmanjša, to vpliva na povišanje količine serotonina, hormona sreče. Odlikuje se po hitrem učinku, saj več energije in boljše splošno počutje začutimo praktično takoj, ko jo začnemo jemati. Poleg tega, da uravnava hormonsko ravnovesje, povečuje odpornost, krepi imunski sistem, blaži kronično utrujenost in preprečuje stres.

Če ste pod stresom vam bo do bolj kakovostnega počitka zagotovo pomagal baldrijan. Pravijo mu tudi zdravilna špajka, Valeriana officinalis. Čez dan ne deluje uspavalno, pač pa blaži napetost in živčnost ter pomirja strahove, saj umiri izločanje stresnih hormonov. Za namen zdravljenja se uporablja korenina, ki vsebuje eterično olje s seskviterpeni valerinske kisline ter valpotriate. Uporaba baldrijana je indicirana predvsem pri nemiru, razdražljivosti, stresu in motnjah spanja, poudariti pa velja, da nima akutnega učinka, ampak lahko njegovo polno moč zaznamo šele po nekaj tednih rednega jemanja. Spada med zdravila kategorije Z, ki omeji njegovo rabo na registrirana zdravila. Raziskave potrjujejo baldrijanove pomirjevalne lastnosti, valerinska kislina zmanjša osrednjo živčno dejavnost, kar ima pomirjevalni učinek, valpotriati pa prek osrednjega živčevja sproščajo mišice, širijo srčne žile, ki izboljšajo prekrvavitev srčne mišice, uravnajo srčni ritem. Dokumentirane so raziskave, ki pri ljudeh opisujejo pomirjevalni in uspavalni učinek. Izboljšali so se različni kazalniki spalnih motenj, na primer spalna odzivnost, pogostost prebujanja, nočna trzavost, notranji nemir in napetost ter kakovost spanja.

Za naravni antidepresiv velja tudi začimbnica žafran, Crocus sativus. Po njem posezimo, če je razlog naše nespečnosti stres, strah, depresija. Vsebuje učinkovini safranal in krokin ter je začimba, ki naše možgane obsije s soncem. Ne uživajmo ga pred spanjem, ampak skozi dan. Omogoča večje izločanje serotonina, dopamina in endorfina. Tako imamo uravnane hormone-  in če smo skozi dan pozitivnejši, bomo tudi ponoči mirneje spali.

Stres vpliva tudi na zdravje črevesja, saj je naše črevesje povezano z možgani preko hormonov in imunskega sistema. Poskrbeti moramo za uravnoteženo črevesno mikrobioto, saj ima ta velik vpliv na določene živčne prenašalce in na razvoj našega serotoninskega sistema, v katerem ima glavno vlogo hormon sreče - serotonin. Koristne mlečnokislinske bakterije, predvsem naj izpostavim Lactobacillus helveticus in Bifidobacterium longum v kombinaciji z žafranom izboljšujejo razpoloženje in zmanjšujejo tesnobnost.

To so le nekatere od mnogih zdravilnih rastlin s pomirjevalnim učinkom, v Sanolaborjevih prodajalnah je izbira velika, ustavite se v eni od njih in skupaj bomo našli pravo izbiro za vas. Tako boste izboljšali  svoje razpoloženje, obvladali stres in si povrnili energijo s pomočjo narave.

Prispevek je pripravila Mocja Šketelj, poslovodja prodajalne Sanolabor Krško