Moč lahko na splošno definiramo kot sposobnost vaših mišic, da izvajajo silo proti uporu. Vadba za moč, znana tudi kot vadba z uporom ali vadba z utežmi, je oblika telesne vadbe, katere namen je povečanje mišične moči, sile in vzdržljivosti z uporabo upora, kot so uteži, elastični trakovi ali lastne telesne teže.    

Poletje je za mnoge čas dopustov, čas za odklop, za številne aktivnosti in izlete, za sonce, morje, piknike in posebej v zadnjem času še toliko dragocenejša druženja z najbližjimi. Pa vendar poletnega časa ne gre podcenjevati in ga pričakati popolnoma brez skrbi, saj nam lahko kaj hitro postreže tudi s preglavicami, ki utegnejo prekrižati marsikateri načrt, pa naj bodo to roji komarjev na pikniku, sončne opekline, ki nam ne pustijo spati, ali druge nevšečnosti. Prav zato bodo najtoplejši del leta v najlepšem spominu ohranili tisti, ki so kar najbolje pripravljeni tudi na manj prijetne pripetljaje. In kako zagotoviti, da boste (skoraj!) vsako poletno težavo pričakali pripravljeni? Vse odgovore najdete v tem prispevku!

Intervju:  dr. Martin Zorko, dr. med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, Ambulanta Zdravje Dr. Martin Zorko je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral leta 2002. Specializacijo iz fizikalne in rehabilitacijske medicine je uspešno zaključil leta 2009. Ukvarja se z zdravjem gibalnega sistema ter z ultrazvočno diagnostiko mišično-skeletnih poškodb. Zaposlen je v UKC Ljubljana, v Ambulanti Zdravje pa deluje v okviru ortopedske ambulante. Več o storitvah, ki jih izvajajo v Ambulanti Zdravje, si lahko preberete tukaj.  

Človeško telo je izjemen in kompleksen sistem. Gradi nas več trilijonov človeških celic in še desetkrat toliko prijaznih mikrobov. Vsaka individualna celica je, lahko bi rekli, vesolje zase. Sploh, če pomislimo, da se v vsakem trenutku v vsaki celici dogaja več 10.000 biokemijskih reakcij, ki so časovno in prostorsko natančno usklajene. In kako vseh teh več deset trilijonov celic deluje kot enota, naše človeško telo? Če pomislimo, da se včasih niti nekaj ljudi v hiši, kaj šele v vasi ali mestu ali državi ne more uskladiti, kako je potem takšno ogromno število enostavnih celic zmožno složnega delovanja?    

Ali ste vedeli? Določena zdravila na recept lahko skupaj z vašimi prehrambenimi navadami privedejo do pomanjkanja osnovnih hranil?    

Otroci so uspešno pričeli šolsko leto, obljubljajo nam in želimo si, da ga bi končali v učilnicah. Prekinili smo delo od doma in se vrnili v pisarne. Ponovno smo začeli obiskovati kulturne dogodke in skupinske športne vadbe. Več druženja seveda pomeni večjo verjetnost ponovnih okužb, kar želimo preprečiti. V preteklih dveh letih smo dodobra usvojili odgovorno samozaščitno vedenje, kamor sodi umivanje rok, zračenje, uporaba maske ter tudi uravnotežena, z mikrohranili bogata prehrana.    

Ko slišimo besedo uši, največkrat pomislimo na slabe higienske standarde, vendar temu ni tako. Naselijo se na vsako lasišče, še najraje na čisto. Najpogosteje se pojavijo v spomladanskem in jesenskem času, ko je zaradi ugodnih temperatur njihovo razmnoževanje v porastu.

Jesen nas vedno znova očara s pisanim listjem dreves, a gre hkrati za letni čas, poznan po prehladih in splošnemu padcu odpornosti. Dnevi postajajo krajši in hladnejši, manj je sončne svetlobe in gibanja v naravi. Če k temu dodamo še stres ob začetku novega šolskega leta ali dodatne obveznosti v službi, ni čudno, da naš imunski sistem včasih popusti ravno v jesenskih mesecih.    

Poletni čas nam daje možnost, da se odpravimo v gore, kjer se lahko sprostimo in najdemo svoj mir. Da bo izkušnja na poti v gore enkratna, sproščujoča in brez skrbi,  moramo poskrbeti  za ustrezno opremo in psihofizično pripravljenost. V gore se odpravimo dovolj zgodaj, saj se tako izognemo ekstremno visokim poletnim temperaturam. Vedno izbiramo poti, ki ustrezajo naši psihofizični pripravljenosti oziroma psihofizični pripravljenosti najšibkejšega člena v skupini.

Predstavljamo intervju z doc. dr. Nino Jančar, dr. med., vodjo oddelka za OBMP na Ginekološki kliniki v UKC Ljubljana.        

Najverjetneje smo si vsi vsaj enkrat spisali ali vsaj v glavi ustvarili seznam slabih navad, ki bi jih radi opustili, ali dobrih, ki bi jih radi vnesli v svoj vsakdanjik. Taki seznami se sploh radi zgodijo ob pomembnih prelomnicah, naj bodo te bolj osebne, kot je rojstni dan, ali splošne, kot je novo leto. V tem času je sploh aktualno spreminjanje prehranjevalnih navad. December je mesec, ko se radi posladkamo, spijemo kak kozarček alkohola več in se večkrat prenajemo ob bogato obloženih mizah. In prav vsakič si rečemo: »Saj so prazniki, potem bom bolj zdravo.« A kaj pogosto se zgodi, da dobre namere že po nekaj dneh postanejo prevelik zalogaj. Kaj storiti tedaj? Svetuje Katja Simić, dipl. dietetičarka, www.dietetik-priporoca.si

Začenja se rožnati oktober, mednarodni mesec osveščanja o raku dojk. Združenje Europa Donna Slovenija že tradicionalno pripravlja številne aktivnosti, s katerimi bodo v oktobru osveščali o pomenu zgodnjega odkrivanja raka dojk, ki je v času epidemije COVID-19 še toliko bolj pomembno.