Veliko ljudi se sooča z bolečinami v hrbtu, s splošno utrujenostjo in s težavami v spodnjih okončinah. Najpogostejši vzroki za to so lahko starost, stoječe delovno mesto, dolgotrajno sedenje (na primer na delovnem mestu, med vožnjo, ipd.), premalo gibanja, prekomerna telesna teža, kajenje, nosečnost in razne bolezni, med katerimi je najpogostejša kronična venska insuficienca. Težave, ki spremljajo spodnje okončine, so predvsem prezgodnja utrujenost nog, občutek težkih nog, oteklost nog, bolečine v mišicah nog, nemirne noge in krči, ki se pojavijo zlasti pred ter med spanjem. Težave se stopnjujejo v toplih poletnih mesecih.

Pomlad je čas prebujanja narave, daljših in sončnih dni, a hkrati čas, ko se lahko pojavi tudi spomladanska utrujenost.  Izrazi se v obdobju prehoda iz zimskega v spomladanski letni čas, torej v mesecu marcu in aprilu, lahko še tudi pozneje. Če ste utrujeni, razdraženi, leni, nemirni, brezvoljni, si želite le spati ali pa vas mučijo glavobol, bolečine v mišicah ali sklepih, se spopadate s tako imenovano spomladansko utrujenostjo. Ja, to ni le mit, ampak je resnica, in sicer je poglavitni vzrok zanjo hormonsko neravnovesje. 

Kdaj in kaj sploh pomaga?   Prebavne motnje. Kdaj naj izberem prebavne encime, probiotike ali kombinacijo obojega?            

Predstavljamo intervju z doc. dr. Nino Jančar, dr. med., vodjo oddelka za OBMP na Ginekološki kliniki v UKC Ljubljana.        

Najverjetneje smo si vsi vsaj enkrat spisali ali vsaj v glavi ustvarili seznam slabih navad, ki bi jih radi opustili, ali dobrih, ki bi jih radi vnesli v svoj vsakdanjik. Taki seznami se sploh radi zgodijo ob pomembnih prelomnicah, naj bodo te bolj osebne, kot je rojstni dan, ali splošne, kot je novo leto. V tem času je sploh aktualno spreminjanje prehranjevalnih navad. December je mesec, ko se radi posladkamo, spijemo kak kozarček alkohola več in se večkrat prenajemo ob bogato obloženih mizah. In prav vsakič si rečemo: »Saj so prazniki, potem bom bolj zdravo.« A kaj pogosto se zgodi, da dobre namere že po nekaj dneh postanejo prevelik zalogaj. Kaj storiti tedaj? Svetuje Katja Simić, dipl. dietetičarka, www.dietetik-priporoca.si

Kaj so probiotiki? Po opredelitvi so to živi mikroorganizmi, ki se po zaužitju v zadostni količini naselijo v črevesju ter koristno vplivajo na zdravje in počutje uporabnika. Izraz probiotik je sestavljen iz latinskega predloga pro (»za«) in grške besede bios (»življenje«), kar pomeni »za življenje«.    

Sladkorna bolezen ali Diabetes Mellitus je motnja v presnovi zaradi različnih vzrokov, zaradi katerih pride do hiperglikemije (prevelike koncentracije glukoze v krvi). Podobno kot v številnih drugih državah, tudi v Sloveniji ugotavljamo naraščanje bolnikov s sladkorno boleznijo, prav tako pa zbolevajo vedno mlajše osebe. Trenutno ima v Sloveniji sladkorno bolezen več kot 132 000 ljudi. 

Roza oktober, mesec boja proti raku dojk nas še vedno opominja in ozavešča na pravočasno odkrivanje in zato učinkovito zdravljenje te neizprosne bolezni. To je tudi mesec, ko beseda o raku, pa ne samo raku na dojkah, ampak tudi o drugih oblikah raka, večkrat teče. Ker bolezen ne izbira in bi lahko trdili, da že vsakdo od nas pozna nekoga, ki je za rakom dejansko zbolel ali pa smo rakav bolnik celo sami, bi tokrat z vami želeli deliti pomembno novico, ki je, če lahko tako rečemo, pozitivna točka na poti trnovega zdravljenja. 

Začenja se rožnati oktober, mednarodni mesec osveščanja o raku dojk. Združenje Europa Donna Slovenija že tradicionalno pripravlja številne aktivnosti, s katerimi bodo v oktobru osveščali o pomenu zgodnjega odkrivanja raka dojk, ki je v času epidemije COVID-19 še toliko bolj pomembno.

21. septembra obeležujemo Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, najpogostejšega vzroka demence. Kampanja Svetovne Alzheimer organizacije (ADI) je za letos izbrala slogan  ”diagnoza”, kajti več kot ¾ ljudi z demenco še vedno živi brez postavljene diagnoze, tako v svetu kot tudi v Sloveniji. 

Rastlinski pripravki v sebi skrivajo več moči, kot se jih zavedamo, vendar le zdrava in odporna rastlina premore zdravilne moči. Uporabljajmo divjerasle, biodinamično ali ekološko pridelane rastline, ki jih ne razvajamo z umetnimi gnojili in kemično zaščito.  

UV žarki lahko poškodujejo kožo, oči in imunski sistem, zato se moramo dobro zaščititi. Krema za sončenje je nepogrešljiva spremljevalka poletnih dni.